Izgorelost otrok pri nogometu

 

 

 

Izgorelost v otroškem športu je pojav, ki je posledica kroničnega stresa, kateremu so podvrženi mladi športniki. Velika napaka je, da mnogo ljudi misli, da to ni mogoče pri otrocih. Saj pa igrajo nogomet, ki jih tako veseli in v njem uživajo.

Prav izgorelost pripelje do tega, da otrok več ne uživa v športu, katerega je prej z veseljem treniral in igral. Veliko otrok, tudi v nogometu, enostavno (dobesedno) izgori in v končni fazi prenehajo s treniranjem. Problem je pogosto v tem, da tega ne opazimo in otroka silimo, da vztraja v nogometu.


To vztrajanje lahko traja tudi nekaj let. Namesto, da bi se trenerji in starši vprašali, če je otrok pregorel, ga krivimo, da je nezainteresiran in len. Zaradi konstantnega stresa je mlad športnik prišel do točke, ko se več ne počuti zmožnega, da bi zadostil fizične in psihološke zahteve nogometa.

Takšen nogometaš se mora ukvarjati s problemom nizke samozavesti in razvitim strahom pred neuspehom. Prav tako je pogosto prisoten strah pred pričakovanji staršev. Medtem ko otrok razmišlja o prenehanju treniranja športa, ga lahko starši silijo pri vztrajanju v športu, ki mu predstavlja le breme.

 

Obstaja kar nekaj dejavnikov tveganja, ki pospešujejo nastanek izgorelosti. Eden od njih je zagotovo nekonsistentnost procesa treninga, ki ga izvaja trener. Prav tako so problem že prej omenjene visoke zahteve in preveč intenzivni tekmovalni napori ali po domače povedano: preveč tekem in turnirjev oz. zahteva po zmagovanju le teh.

Tveganje lahko izhaja tudi iz osebnostnih karakteristik posameznikov. Perfekcionizem in potreba, da otrok zadosti zahtevam drugih sta zagotovo dve. Stres in visoke zahteve pa sta tako vpeta v otroški šport, da se nam oba zdita kar samoumevna.

Potem je tukaj še pojem, ki mu prav tako namenjamo premalo pozornosti in razmisleka. Prezgodnja specializacija treninga. Nekateri otroci že od vrtca trenirajo le nogomet. Otroke, ki bi radi poskusili še kakšen drug šport pa zaviramo v prepričanju, da je to le izgubljanje dragocenega časa, ki bi ga morali porabiti za šport, ki se nam zdi eden in edini primeren za treniranje.

Na žalost je ta šport nogomet, ki resda privablja največ otrok, a jih zaradi neprimernega pristopa in stresa, veliko tudi izgublja.

Komentarji

  • Mama
    20. 4. 2018 ob 9:56

    Naš trener misli, da more moj 9 letni otrok trenirati vsak dan in še poleg tega doma sam vaditi. Otrok je že čisto izgubil voljo za nogomet.

  • trener123
    20. 4. 2018 ob 10:04

    Žal so pri tem dostikrat krivi tudi starši, ki otroka vpišejo 101 dejavnost in se pri tem ne zavedajo, da mu delajo škodo. Bom povedal primer: od 8-14 šola. od 14-15.30 judo (pon in čet) mi imamo trening pon sre pet od 16.00 do 17.30. Ob torkih in petkih ima glasbeno šolo ter seveda pri nas v soboto še tekmo. Kje je pa čas za igro?

  • Jole4
    23. 4. 2018 ob 8:39

    Problem je tudi v preveliki tekmovalnosti, ki se začne veliko prezgodaj, že pri 6ih letih. Zato vsi nekaj forsirajo preveliko število treningov in turnirjev, kar pa dolgoročno zagotovo negativno vpliva na otroka in njegov nadaljni razvoj. Vse ob svojem času, vsaj tam do 12ga leta bi bilo čisto dovolj če bi otroci trenirali max 2x ali 3x na teden, tu so pa še tekme in turnirji ob vikendih.

  • mirsad hoda
    23. 4. 2018 ob 18:42

    pa kaj še .... ste pa res novinarji ekipe kreativni* ... sem trener že 30 let kakšna tekmovalnost pri 6 letih ... na vseh trenerskih seminarjih se pove da do 15 leta naj bi se skozi igro učili ... samo si izmišljujte afere novinarji ..žalostno da imaš takšno službo ,,, da dobiš denar če si negativec ....

Napiši svoje mnenje